Je v takšni ruski politiki do Čečenije res mogoče najti vsaj kanec zdravega razuma? Moskva namreč v teh dneh malodane do potankosti ponavlja napake izpred petih let. Tudi takrat se Kremelj ni hotel pogovarjati s predsednikom Džoharjem Dudajevom. Mnogi analitiki so še dandanes prepričani, da bi že en sam sestanek med Dudajevom in Jelcinom zlahka preprečil eno najbolj krvavih vojn tega desetletja. Tudi takrat so ruski tanki dokaj zlahka prodrli do reke Terek (severni del Čečenije je naseljen v glavnem z ruskimi kozaki) in naprej do Groznega. Toda tam je ruska vojska potem dobila lekcijo, kakršne po Afganistanu še ni doživela. Eden glavnih strategov te briljantne vojaške zmage nad veliko močnejšim nasprotnikom je bil prav Aslan Mashadov, takratni načelnik generalštaba čečenske vojske, ki je dobrega pol leta zatem, ko je od ruskih bomb povsem razdejani Grozni dokončno osvobodil iz okupatorjevih rok, zlahka zmagal tudi na prvih demokratičnih predsedniških volitvah v republiki.