Živimo v času množičnih zborovanj. Ceremonialno, tradicionalno, mitsko, emocionalno, patetično - kot značilnosti dogajanja naroda in - ironično, sarkastično, karnevalsko kot dogajanje civilnih protestov. Kultura množice v najširših jugoslovanskih okvirih je kultura, ki poskuša oživiti tradicionalne obrazce in verovanja. To je kultura deseterca, revitalizacije starih, pozabljenih »ikon: kokard in orlov. To je kultura, ki temelji na mitih. Kultura množice počiva na emocijah, ne na raciu, zato so vedno tople ideje tiste, ki aktivirajo množico, ne pa znanstveno utemeljene ali logično izvedeni sklepi. Dinamika množice je pripeta na strast in verovanja, strast, ki pripelje do kolektivne opitosti in magnetizma, ki ga nosi taka množica. Brez fiksne ideje se množica ne zgane, brez nadevanja avreole pravičnosti in pravice tej ideji. Posledica je, da je vsaka kritično racionalna izjava, ki bi lahko postavila to glorifikacijo pod vprašaj, zavrnjena kot sovražna, kot zlonamerna... Množice verjamejo v lastno nezmotljivost, s tem pa jo položijo pred noge svojemu vodji; njih sestavljajo mali ljudje, ki se zavedajo svojega mesta, hkrati pa jih napolnjuje občutek, da bodo ob velikem vodji tudi sami postali veliki. Edino možnost za svojo veličino vidijo v veličini vodje, okoli njega spletajo legende in se identificirajo z njim, pripravljene na vse, celo na linč tistih, ki mislijo drugače. Te organizirane množice so tiste, ki ne razmišljajo, temveč ponavljajo fraze vodje - hipnotično zapeljane z demagoškim diskurzom »fiksne ideje«. Čutijo, da lahko z »enotnostjo« dosežejo nekaj velikega, za kar vsak posameznik zase ni sposoben. Temeljijo na težnji, da vzpostavijo svoje kulturne obrazce na tradiciji ali pa na novi utopiji oziroma ideologiji, ki obljublja boljšo prihodnost. Vendar pač živimo v času, v katerem ni na pretek novih idej in verovanj, v času »na koncu utopij«, nima smisla analizirati množice v perspektivi ustvarjanja novega sveta in nove prihodnosti. Neorganizirane množice na drugi strani so horde nogometnih navijačev, paravojaške formacije, ki se v določenem trenutku aktivirajo na podlagi glasov in so pripravljene na pogrom v primeru vojne in družbenih sprememb. Ni jasno, kaj je bolj zastrašujoče.