Očitno je, da poleti nihče ne gleda televizije. Če pa jo kdo že gleda, potem je zagotovo z njim nekaj narobe. Ali pa se prepozna kot prvi del domislice tele v i zija le da je namesto i veliki P. Ponovitve. Od ponovitev se mi je to poletje zmešalo. Dobro, naj ponavljajo filme, serije in dokumentarce. Da pa tako TVS kot Pop TV brez pojasnila v uglednih terminih predvajajta tudi več kot pol leta stare informativne prispevke, pa je že stvar dobrega okusa. Popovci so tu naredili še korak naprej. Oddaja Preverjeno ni bila le ponovitev identične oddaje iz arhiva, temveč so bili skupaj nanovo zlepljeni prispevki iz različnih oddaj in dodane nove napovedi. Povsem originalna pa je ideja, da znotraj termina umestijo nova reklamna sporočila. Skratka, vsebine so večne, reklame pa ne. Navsezadnje pa je to naravno stanje komercialne televizije. Predvajati komercialna sporočila. Vmes pa še nekaj dodati. Staro ali novo, samo da je. Saj tako ali tako ne vemo natanko, kaj smo gledali lani. Lahko se nam sicer zdi že znano, ampak to je samo voda na mlin našemu egu. Nekaj sem prepoznal, torej nisem čisto tele. Sicer malo večje tele postanem v trenutku, ko me voditelja iz arhivske oddaje Jasno in glasno v puloverjih nagovorita, da je lepo, da se po mesecu dni olimpijskih iger spet vidimo. Krivda je na moji strani. Zakaj pa zijam v to škatlo v nepravem trenutku.