»Veste, kaj je najbolj grozno?« nadaljuje Teri. »To, da po zakonu nimam nobene izbire . Če hočem ali ne, v to igro moram privoliti, ker sem javna osebnost . Naj to zadnje ponovim: pri nas v ZDA slavna osebnost nima izbire, ko gre za vdiranje v njeno zasebnost, ker je natanko to: slavna osebnost. Slava pride skupaj z neprijetnimi rečmi.« In tako, pravi – pri tem pa le ponavlja besede kolegov, zvezd z A-seznama –, paparaci to izkoriščajo. Svoje žrtve izzivajo z različnimi nesramnimi vzkliki (od žaljivk do zmerljivk), da bi se odzvale z zanimivo grimaso obraza ali nevljudno kretnjo, vozijo skozi rdečo luč, divjajo po cestah in zasledujejo svoj plen. Z vozilom se prilepijo ob bok zvezdničinega avtomobila in šklocajo. »Kako naj zaščitim svojo hčer? Samo sebe? Zakon nas ne varuje. Zato si nadenem prijazen nasmešek in privolim v igro. Emerson, ki je večkrat prestrašena, tolažim: Saj veš, da gre mamica vsak dan delat. No, enako delajo ti strici. Tudi oni, tako kakor vsi ljudje, samo služijo kruh. Pri tem je najbolj bedno, da me ves čas lovijo v vedno enakih pozah: na sprehodu s psom, med tekom, kupovanjem jajc v trgovini, ko nesem umazano perilo v čistilnico ali med dvigovanjem denarja na bankomatu. Ne razumem, da so uredniki pripravljeni plačevati nekaj tako neizvirnega. In koga sploh to zanima?!«