Prvič v življenju sem potovala sama, zato sem imela kar precej treme; nisem vedela, kako se bom znašla na ogromnem frankfurtskem letališču, kjer sem morala presesti za Houston. Vse je šlo kot po maslu in kar naenkrat sem sedela v ogromnem letalu, na katerem sem si v trinajstih urah letenja ogledala dva filma, malce dremala, se okrepčala, poslušala glasbo ter komaj čakala na obvestilo pilota o pristanku. Po pristanku in vseh obveznih preiskavah ter vprašanjih, ki smo jih deležni turisti, sem končno zadihala topel oktobrski zrak Houstona. Oktobra je tam namreč še poletno vreme, zato mi je tamkajšnja klima zelo ustrezala. Prve dni sem imela malce smole, saj sem zbolela, vendar sem si od Houstona obetala kar največ.