S katerimi aktivnostmi boste zaznamovali stoletnico skavtstva? Osrednje praznovanje 100-letnice skavtstva bo od 27. julija do 8. avgusta v Angliji, kjer bo takrat potekalo svetovno taborjenje (jamboree) mladih skavtov z vsega sveta. Pričakujejo, da se jih bo zbralo okoli 40.000. V Sloveniji bomo organizirali praznovanje 1. avgusta v Ljubljani na Prešernovem trgu. Takrat bomo podobno kot skavti po vsem svetu slovesno obnovili skavtsko obljubo. Dogodek bodo pospremile še druge aktivnosti (skavtske delavnice, orientacije), ki bodo potekale ves dan. Poleg tega se pripravlja ali pa se že izvaja tudi precej lokalnih aktivnosti po vsej Sloveniji. Kako se danes kaže duh skavtstva v primerjavi z njegovimi začetki oziroma kaj se je v minulem stoletju najbolj spreminjalo? Temeljna ideja skavtstva je, da so mladi sposobni opraviti vsako nalogo, če jim le zaupamo in damo svobodo. Ta namen se v sto letih ni spremenil. Skavti ostajamo ljudje, ki imamo veselje do življenja v naravi, druženja, pustolovščin in pripravljenosti na izzive. Prizadevamo si za osebno rast in pomoč sočloveku. Skozi vsa ta leta pa se je zelo spreminjalo okolje, v katerem delujemo. Zelo se je spremenil tudi odnos človeka do narave. Geslo, da pustimo prostor za seboj vedno za spoznanje lepši, kot je bil ob našem prihodu (ne puščamo odpadkov), je bilo pred sto leti še precej do, ki je dobro preizkušena po vsem svetu in je pedagoško utemeljena kot preventivni sistem,” pravijo v ZSKSS in dodajajo, da z izvajanjem te metode pravzaprav izvajajo tudi okoljsko vzgojo. Mladi se tako tedensko srečujejo v majhnih skupinah in prevzemajo odgovornosti, ki ustrezajo njihovi starosti in pripravljenosti. Med letom se zvrstijo tudi potepi po naravi, ki jim skavti pravijo izzivi, potepi “hajki”, in tudi večdnevna zimovanja, poletna taborjenja ipd. Širša javnost pa za skavte verjetno največkrat sliši v božičnem času, ko organizirajo prireditev Luč miru iz Betlehema.