Močno poletno sonce čez dan ogreva prisojna obalna pobočja in zaledje kopnega. Tako se nad kopnim ustvari topla zračna masa in nad morjem hladnejša. Izenačevanje pritiska med njima poznamo kot dnevni veter maestral, ki piha z morja nad obalo, ponekod pa tudi vzporedno z njo. Veter piha večinoma s severozahoda NW, med dalmatinskimi otoki z zahoda W, ob vzhodni obali Istre pa z jugozahoda SW. Na njegovo smer in jakost vplivajo predvsem dinarska slemenitev jadranske obale in otokov, ki poteka v smeri NWSE, visoka prisojna pobočja nad obalo in ožine med otoki. Veseli so ga predvsem jadralci, ki plujejo proti jugu, saj na odprtem piha enakomerno in ne premočno. Na nekaterih mestih ob obali in predvsem med otoki pa se ta veter čez dan okrepi in dosega hitrosti med 6 m/s in 15 m/s, v razponu med 4 in 6 Bf. Maestral je razmeroma "tanek" veter v najnižjih zračnih plasteh, ki dokaj enakomerno piha večinoma vzporedno z zahodno obalo Istre in dalmatinsko obalo. Njegova jakost na odprtem morju večinoma ne presega 34 Bf, razen na nekaterih območjih, kjer zaradi izoblikovanosti površja in lege otokov doseže jakost do 6 Bf. Maestral se okrepi ob obalah, visokih prisojnih pobočjih hribov na obali in otokih. Topel zrak se tu intenzivno dviguje v višje plasti ozračja, na njegovo mesto pa priteka hladnejši zrak z morja. Tudi ožine med otoki poskrbijo za še večjo jakost vetra. So kot naravne šobe, skozi katere se zrak giblje hitreje.