Že kakšnih 18 stopinj Celzija in sončni žarek ali dva zadošča, da Irci iz omar potegnejo poletna oblačila. Na 22 km dolgem in 19 km širokem otoku, katerega ime izhaja iz besede acaill , ki v irščini pomeni orla – v preteklosti naj bi bil značilen za ta del zahodne obale –, se v svojih počitniških prikolicah sproščajo od delovnih obveznosti, daleč od prave civilizacije. V vasi Keel, ki jo obdajajo mogočni klifi, otroci pri slabih 20 stopinjah tekajo bosi po plaži v neoprenskih oblekah, ljubitelji valov spretno krmarijo s svojimi deskami na nemirni vodi, preizkušajo se v kitesurfingu, najbolj pogumni pa se potapljajo in odkrivajo skrivnosti ledenih oceanskih globin. Čeprav se lahko pohvalijo s plažami najvišjega mednarodnega standarda, plavanja in sončenja, običajnih ritualov za preostali del Evrope, ko se vsako poletje množično odpravi na morje, ne poznajo. Morje je zanje predvsem športni užitek, desko si lahko ljubitelji valov sposodijo na plaži, veliko otrok pa se najbolje znajde na posebnih penah, ki jim jih starši kupijo kar v trgovini s hrano, osamljeni prodajalni v vasi, ki se kot edina na otoku ponaša tudi z bančnim avtomatom.