Jasno poletno nebo so iznenada pokrili težki oblaki. Votlo je zagrmelo, približala se je nevihta.Tedaj mi je spomin pohitel v otroška leta, kako je znala babica izkoristiti tudi nevihto, da nam je povedala kaj poučnega. Ob nevihti je najprej zažgala oljčno vejico, potem smo skupaj zmolili za “odvrnjenje hude ure”. Nato pa je povedala naslednjo zgodbo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Jasno jasno splošni prislov; nedoločena stopnja
poletno poletno splošni prislov; nedoločena stopnja
nebo nebo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
iznenada iznenada splošni prislov; nedoločena stopnja
pokrili pokriti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
težki težek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
oblaki oblak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Votlo votlo splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zagrmelo zagrmeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
približala približati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nevihta nevihta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
spomin spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pohitel pohiteti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
otroška otroški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
znala znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
babica babica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
izkoristiti izkoristiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tudi tudi členek
nevihto nevihta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povedala povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
poučnega poučen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
Ob ob predlog; mestnik
nevihti nevihta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najprej najprej splošni prislov; presežnik
zažgala zažgati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
oljčno oljčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
vejico vejica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zmolili zmoliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
za za predlog; tožilnik
odvrnjenje odvrnjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
hude hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
ure ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povedala povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
naslednjo naslednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
zgodbo zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1997
vrsta besedila: Drugo
naslov: Šopek cvetja in trnja
avtor: Angelca Škufca