Poletni meseci so glede dogajanja na kapitalskih trgih z vidika organizatorjev trgovanja, posrednikov in investitorjev na teh trgih vedno problematični. Med dopusti je namreč trgovanje deloma ohromljeno. Manjše število borznih posrednikov, ki aktivno sodelujejo pri trgovanju, se najbolj pozna po nekoliko daljših odzivnih časih na posamezne informacije, ki se pojavijo na trgu. Še bolj kot to je na trgu vrednostnih papirjev v poletnih mesecih očiten nižji skupni ustvarjeni promet. Šibko trgovanje in nižji ustvarjeni promet sta posledici odsotnosti strank, za katere se sklepajo posli na trgih. V tem času je manj tudi novic iz podjetij, saj se pomembni posli sklepajo pred poletjem ali po njem. Velja nenapisano pravilo, da se strateška povezovanja in podobne akcije prav zaradi slabe odzivnosti trgov na novice ne izvajajo poleti. Tako, denimo, nima velikega smisla poleti objavljati ponudb za prevzeme, saj je takrat število delničarjev, ki se bodo odzvali na prevzemno ponudbo, manjše, možnosti za uspeh pa zato nekoliko skromnejše. Izjemna poletja Vse to seveda velja na splošno, dejanska situacija pa je vsako leto drugačna. Dobro se še spomnimo poletja 2001, ko se je začela pivovarska vojna med Pivovarno Laško in Interbrewom in je prva izrabila poletno mrtvilo za začetek svojih akcij. Tudi naslednje poletje ni minilo v mirnem ozračju. Takrat je bil glavni krivec za burno dogajanje Lek, pravzaprav Novartis, ki je prav v poletnih mesecih začel sklepni del aktivnosti za prevzem ljubljanskega farmacevta. Vseeno pa so take akcije bolj izjema kot pravilo, sploh na bolje organiziranih trgih vrednostnih papirjev, kot je Ljubljanska borza. Na Zahodu se je celo izoblikoval rek »Sell in May and go away!«, kar bi lahko prevedli nekako takole: »Prodaj maja in pojdi na dopust.« V poletnih mesecih namreč nižji prometi pogosto povzročijo določeno znižanje tečajev, saj so prodajalci na trgu praviloma stalnejši kot kupci in pri svojih prodajah tudi manj racionalni. Ko se jim pojavijo potrebe po likvidnih sredstvih, pač prodajajo, kupci pa na drugi strani s svojimi nakupi raje čakajo na primernejši trenutek in takrat tržna cena vrednostnega papirja pada. Poletno mrtvilo po navadi traja julija in avgusta, v zadnjem času pa se pogosto zavleče tudi v september, saj je poletna sezona iz leto v leto daljša. Velikih skokov tečajev torej v poletnih mesecih ne pričakujemo. Kaj torej storiti, če z določeno gotovostjo vemo, da v poletnih mesecih na trgih vrednostnih papirjev ne bo mogoče kovati velikih zaslužkov? Naj svoje vrednostne papirje prodamo ali čakamo na obrat trenda navzgor? Odgovor še zdaleč ni preprost. Najaktivnejši investitorji del portfelja zagotovo prodajo in sredstva preselijo v varnejše naložbe , ki prinašajo določen fiksen donos. To pomeni, da prodamo delnice in za ta sredstva kupujemo kratkoročne državne vrednostne papirje, oziroma sklenemo pogodbe o vezanih depozitih. Če kupujemo kratkoročne državne vrednostne papirje, s tem tvegamo padec njihovega tržnega tečaja v poletnih mesecih in s tem kapitalsko izgubo. S tem torej nismo naredili nič. Če del sredstev investiramo v denarne depozite, moramo biti zelo pazljivi pri pogojih vezave sredstev. Če vežemo sredstva na odpoklic, je obrestna mera nižja, vendar nam ta način omogoča, da denar pretopimo nazaj v delnice, ko ocenimo, da je pravi čas za nakup. Vezave denarnih sredstev s fiksnim datumom konca vezave ne priporočam, če imajo investitorji namen ta sredstva spremeniti nazaj v delnice, saj se zelo lahko zgodi, da delniški tečaji zrastejo pred koncem vezave sredstev, predčasen odpoklic pa je drag oziroma v določenih primerih skoraj nemogoč. Drug način poletnega »deponiranja« sredstev je ta, da preprosto ohranimo svoja sredstva v obstoječih naložbah , se ne oziramo na morebitne krajše korekcije tečajev na trgu in čakamo na morebitne nove rasti tečajev. Ta način močno priporočam vsem pasivnim in slabše poučenim vlagateljem, še sploh pa vlagateljem, ki imajo svoja sredstva v točkah vzajemnih skladov. Zakaj? Prvi in glavni razlog so visoki režijski stroški pri nakupih in prodajah. Sestavljeni so iz provizij posrednika na trgu vrednostnih papirjev ter iz davka na dobiček iz naslova kapitala, če vrednostne papirje prodamo prej kot v treh letih. Drugi razlog, da laičnim investitorjem ne priporočam prodaje delnic pred poletjem in čakanja na nižje ravni za nakupe, je ta, da taki investitorji v času dopustov praviloma nimajo dostopa do ažurnih podatkov o trgu vrednostnih papirjev in tako zlahka zamudijo pravi trenutek za ponovni vstop na trg. Ta trenutek je tudi izredno težko ugotoviti in izkoristiti. Nikoli namreč ne vemo, do kam še lahko padejo tečaji, takrat ko začnejo znova rasti, pa z nakupi praviloma čakamo na ponovno tehnično korekcijo navzdol. Če te ni, smo pravi trenutek za nakup že zamudili. Trgovanje v poletnih mesecih in izkoriščanje kratkoročnih nihanj tečajev na trgu je torej izredno tvegano početje, ki ga laičnim investitorjem ne priporočam. Kar pa seveda ne pomeni, da se v poletnih mesecih na trgu vrednostnih papirjev nič ne dogaja. V Sloveniji je to navadno čas skupščin delničarjev, ki letos v primerjavi z lanskim letom potekajo razmeroma mirno. Boji za lastništvo niso tako izraziti, poslovni rezultati družb so razmeroma skladni s pričakovanji in tako z redkimi izjemami ne prihaja do zaostrenih odnosov med lastniki. Burna jesen? Na tujih kapitalskih trgih letošnje poletje ni enako drugim. Jeseni so namreč v ZDA predsedniške volitve in na trgu je že precej živčnosti. Druga aktualna zadeva je dvigovanje obrestnih mer v ZDA, ki naj bi imelo v drugi polovici leta znaten vpliv na dogajanje na kapitalskih trgih. Tako lahko pričakujemo špekulacije, ki bodo skrbele za dinamiko na vseh tržnih segmentih. To so, kot rečeno, podatki, ki zanimajo aktivnejše investitorje in upravitelje premoženja, lastniki točk vzajemnih skladov in delnic na domačem trgu pa naj se s tem nikar preveč ne obremenjujejo, sicer dopust ne bo prišel do izraza. Kaj še lahko stori ljubiteljski investitor, ki v poletnih mesecih res ne more brez spremljanja dogajanja na kapitalskih trgih, obenem pa ne želi spreminjati svojih naložb zaradi zgoraj navedenih razlogov? Močno priporočam branje literature s področja vrednostnih papirjev. Posebej tuje literature je na to temo res veliko. V angleškem jeziku je napisanih ogromno knjig, ki v slogu knjige Borza za telebane zelo jasno in dojemljivo predstavljajo osnovne zakonitosti, ki veljajo na kapitalskih trgih. Napisanih je tudi kar nekaj knjig na temo zgodovinsko pomembnih premikov na kapitalskih trgih, ki so zaznamovali preteklost. Iz njih se lahko marsikaj naučimo in spoznamo marsikatero zanko, ki preži na nepoučene investitorje. Lahko pa poleti kratko in malo pozabimo na denarne zagate, se predamo dopustniškim užitkom in počakamo na jesen. Ta bo letos v Sloveniji, bolje rečeno na slovenskem trgu kapitala, prav gotovo zanimiva. Letošnje parlamentarne volitve v Sloveniji, kjer se morda obetajo določene spremembe, bodo lahko imele opazne posledice tudi na finančnem trgu. Pozitivne ali negativne je sicer težko oceniti, glavne pa bodo vsekakor kadrovske menjave v vrhovih nekaterih institucij.