Nanuya Lai Lai bi bil le še eden v vrsti tropskih otočkov z nekaj letovišči in vasmi, če ne bi tam pred skoraj tremi desetletji posneli filma Modra laguna s (takrat še) drobno deklico Brooke Shields v glavni vlogi. Odločim se, da moram preveriti, ali je laguna res tako čarobna in modra, kot so jo prikazali v filmu. Za začetek nama domačini povedo, da je znamenita plaža v zalivu zdaj v zasebni lasti in da je namenjena zgolj gostom, ki jih tja vozijo v sklopu križarjenj. Razočaran, vendar ne brez upanja, se vseeno odpravim na drugo stran otoka, da se prepričam na svoje oči. Deževje v prejšnjih dneh je dodobra namočilo vijugasto stezo in s precej potrebne spretnosti se prebijam po spolzki in razmočeni potki proti cilju. Navzdol gre hitreje in kmalu se znajdem na umazani plaži, polni plastičnih »okraskov«. Na drugi strani zaliva opazim zasidrani dve veliki jahti in odpravim se proti njima, a kmalu ob plaži naletim na obledel napis »private property«. A ker ni v bližini nikogar, ki bi odganjal vsiljivce, se približam plaži in karseda neopazno zakrožim med petičnimi gosti, ki so si prišli ogledat Modro laguno v sklopu nekaj tisoč dolarjev vrednega križarjenja po Fidžiju. Plaža je sicer lepa in morje resda turkizno, ni nič kaj drugačno kot na marsikaterem drugem otoku prej. Pravzaprav zaradi živžava na obali in v vodi bolj spominja na poletno dogajanje v katerem od jadranskih letovišč, daleč od sanjske podobe skritega samotnega raja. Mislim, da sem videl dovolj, in počasi se odpravim nazaj. Od nekdanje Modre lagune je ostala le še – laguna. Brooke bi se razjokala!