eseda nas bo rešila naklonjenost prijateljev in dopozabe!” mačinov svojemu domačemu S tem stavkom je na- ’slavčku’, je bilo ozračje na serečni pesnik Aleksander Furlan, dežu barkovljanskega društva Šandrin po domače, sklenil pri- vsekakor prepredeno s tančico srčen večer, ki ga je njemu v ča- ganjenosti, ki je prisotne zajela st priredilo Slovensko kulturno predvsem med recitalom Šandruštvo Barkovlje v soboto, 22. drinovih poezij: branje poezij je septembra, ob predstavitvi nje- bilo zaupano domačim izvajalgove pesniške zbirke An popo- cem (in tistim, ki jim dan (Mladika, 2006). Sklepni stavek je izzvenel kot globoka sinteza vsega, kar je bilo v dvorani na ul. Bonafata povedanega: večer je namreč potekal v znamenju barkovljanskega narečja, ki ga je Aleksander Furlan rahločutno uporabil, da bi ubesedil njemu najžlahtnejši milje: Barkovlje in morje, vzdušje, barkovljansko ženo, nekdanje domove. Skratka oko-lje, v katerem je odraščal (čeprav je pesnik prva leta življenja prebil na Greti) in v katerem se je globoko navezal na ljudi, ki so mu nekoč polnili vsakdan Foto Kroma in predvsem dušo. Furlanove barkovljanščina ni tuja), se prapoezije so namreč dragocen vi Klari Bevilacqua, Grazielli prikaz take domačnosti, ki je da- Štoka, Evi Scheimer in Ladiju nes ne poznamo več; Šandrino- Vodopivcu, ki je s svojevrstnim ve pesmi so ogledalo, v katerem radostnim zanosom večer tudi se zrcali enkraten etos dobrih in povezoval. prisrčnih oseb, ki jih je Furlan Ravno Vodopivec je v svojem spoznal na svoji poti, ter razmer, uvodu označil Aleksandra Furlaki jih je pesnik doživljal v prvi na za “literarnega fenomena”. osebi. Vodopivec je še dejal, da so njeČeprav je bilo lahko pričakovati gove pesmi “pristne, občutene, samo za ženske. Ne gre namreč za enostavno poletno branje, temveč za pravo spoznavanje človekove oz. ženske narave, hkrati pa za učenje samospoštovanja. Urednik ZTT Ace Mermolja, ki je knjigo bral med prvimi, je poudaril, da je slednja zelo dobro na-