V reviji Jana ste 1. 7. 2008 na strani 32 objavili krajši zapis z naslovom Urška in 53 otrok na morju. Na prošnjo nekaj staršev teh otrok in ljudi, ki s(m)o posredno ali neposredno povezani s Porabjem, sem se dolžna odzvati na vaš članek. Porabski starši, ki so bili seznanjeni s poročanjem revije Jana in še nekaterih medijev o letovanju svojih otrok, so ogorčeni in užaljeni ter hkrati prepričani, da se je njihove otroke izkoristilo v politične (predvolilne) namene. Namreč: popolna laž je, da gre za 53 porabskih otrok iz socialno šibkih družin, najbolj pomoči potrebnih. Teh 53 otrok so praktično vsi učenci od 5. do 8. razreda, ki se učijo slovenščino na gornjeseniški in števanovski šoli plus nekaj dijakov monoštrske gimnazije. Kolikor vem, niti eden med njimi ne spada v kategorijo socialno šibek. Lahko se prepričate tudi sami, saj so zdaj – namreč velika večina teh istih otrok – na 8-dnevnih jezikovnih počitnicah v Piranu, ki jim jih – in ne prvič – financira slovensko šolsko ministrstvo. Prav vsi so že doživeli ne le ene počitnice ob slovenskem (ali madžarskem) morju, ampak tudi številne ekskurzije in poletne tabore po Sloveniji in niti eden izmed njih ne živi v revščini. Ne vem, o kom je govorila gospodična Bačovnik, ampak to, kar ste objavili, ni bil zapis o porabski stvarnosti – morda je bila tudi ona zavedena, enako kot vaši bralci. Sicer pa, merila za revščino so zelo različna. Porabski otroci so skromni, vedoželjni in prijetni ter zadovoljni s tem, kar imajo. Verjamem, da so nameni dobrodelne ustanove Vrtnica dobri, a v tem primeru so zadeve šle hudo narobe.