»Kar dobro živimo.« Tako kot je majceno stanovanje, v katerem živi sedem, v tem trenutku morda že celo osem Maroltov, je skromen tudi družinski proračun. Ker pa je bil pred časom, predvsem tistih dvanajst mesecev, ko je Jože, že drugo leto brez službe in prvo brez podpore, čakal na invalidsko upokojitev, še precej skromnejši, povedo, da jim ni hudega: »Kar dobro živimo, kaj posebnega pa si ne privoščimo.« Takrat so preživeli samo z mamino učiteljsko plačo (ki pa ni tako slaba, pravi Ana) in zdaj, ko dobiva Jože, ki ima od malega težave z zdravjem, skromen penzion, jim gre še za spoznanje boljše. »Za hrano in druge sprotne stvari nam ne zmanjka,« pravita Maroltova. Z otroškimi dodatki (in ti pri petih otrocih tudi niso tako majhni, rečeta) financirata poletne tabore, šolsko plavanje in izlete, tudi šolsko kosilo za Filipa in Tadeja. Na to, da bi za konec tedna kam šli, recimo v toplice, ni misliti, se pa vsako leto v najetem kombiju odpeljejo na morje. Avtomobila nimajo, bicikle pa čisto vsi razen mame, tako da lahko poleti prekolesarijo vso okolico Ljubljane. Radi hodijo v Tivoli in Mostec, za rojstne dneve v kino, sicer pa je v mestu dovolj brezplačnih prireditev, tako da kulture in družabnosti ne manjka.