Če smo se odločili, da si uredimo zelenico na novo, je to najbolje narediti spomladi, takoj ko nam temperature to dopuščajo. Preden pa se odločimo za zelenico, moramo vedeti, čemu bo namenjena in kakšne obremenitve bo prenašala. Če bo namenjena hoji in igri, naj bo bolj trpežna, za manjše obremenitve pa lahko uporabimo tudi nežnejše trave. Ponekod je v poletnih mesecih bolj sušno, zato izberemo travo, ki bolje prenaša sušo in pripeko. Manjše, manj pohodne površine pa lahko ozelenimo z materino dušico, plazečo kamilico ali meto, ki prijetno diši in privablja metulje in žuželke.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odločili odločiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
uredimo urediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zelenico zelenica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
novo nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
najbolje dobro splošni prislov; presežnik
narediti narediti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
temperature temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
dopuščajo dopuščati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Preden preden podredni veznik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odločimo odločiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
zelenico zelenica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vedeti vedeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
čemu čemu splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
namenjena namenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
kakšne kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
obremenitve obremenitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prenašala prenašati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Če če podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
namenjena namenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
hoji hoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
igri igra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
naj naj podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
trpežna trpežen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
manjše majhen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, tožilnik
obremenitve obremenitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabimo uporabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
nežnejše nežen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, rodilnik
trave trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ponekod ponekod splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
poletnih poleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
mesecih mesec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
sušno sušno splošni prislov; nedoločena stopnja
zato zato priredni veznik
izberemo izbrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
travo trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
bolje dobro splošni prislov; primernik
prenaša prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sušo suša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
pripeko pripeka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Manjše majhen splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
manj manj splošni prislov; primernik
pohodne pohoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
površine površina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ozelenimo ozeleniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
materino materin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
dušico dušica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
plazečo plazeč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kamilico kamilica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
meto meta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
prijetno prijetno splošni prislov; nedoločena stopnja
diši dišati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
privablja privabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
metulje metulj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
žuželke žuželka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Revije
naslov: Naša žena : prva slovenska ženska in družinska revija
avtor: neznani novinar