Večina se najbrž strinja, da lahko poleg nadležnih sopotnikov dober dopust najbolj pokvari slabo vreme. Ni slabše rešitve, kot če vas med 14-dnevnim trekingom po Tajski dan za dnem pere dež ali v Ameriki preseneti orkan. Vreme je na poti običajno še mnogo bolj pomembno kot doma, saj so popotovanja običajno zgoščena v nekaj dni ali tednov, tako da je lahko več dni slabega vremena prava katastrofa. Čeprav je posploševanje zelo tvegano, za azijske države povečini velja, da potovanje na Daljni vzhod v poletnih mesecih ni priporočljivo. Med junijem in oktobrom je namreč v večini držav deževno obdobje, ki ga poleg obilice padavin običajno spremljajo tudi izredno visoke temperature in izredno visoka zračna vlažnost. V Indiji na primer imajo v tem obdobju veliko poplav, kot tudi v drugih nižje ležečih azijskih državah. Poleg poplav monsuni v tem delu sveta zaradi pogozdovanj pogosto povzročajo katastrofalne plazove, medtem ko težav z vetrom običajno nimajo. Nekoliko posebna je Japonska, kjer je deževno obdobje krajše in traja le od junija do julija, medtem ko septembra nastopi sezona tajfunov. Te vremenske motnje običajno trajajo vsega dva dni in poleg močnega vetra in razmeroma veliko dežja ne povzročajo veliko težav. Na drugi strani ekvatorja, kakšnih 5000 kilometrov južneje, v Avstraliji, prav tako obstaja večmesečno obdobje, ki ga posebno na severu in severozahodu zaznamuje veliko dežja. Med novembrom in aprilom, ko je pri njih meteorološko poletje, lahko ponekod padejo tudi tropske količine dežja. Le nekaj sto kilometrov južneje v osrednji Avstraliji pa ta čas velja za obdobje velike suše, ki prav tako terja posebno previdnost, tako da potovanje v osrčje Avstralije v tem obdobju odsvetujejo. Afrika je zaradi svoje velikosti posebna zgodba. Ekvator jo namreč deli na pol, tako da so letni časi na njenem severu podobni našim, na jugu tistim, ki veljajo v Avstraliji, zaradi česar so tudi vremenski pojavi temu primerni. Na skrajnem severu, denimo v Maroku, so posebno v obalnih mestih količine dežja, ki padejo čez skoraj vse leto, primerljive z osrednjo Evropo. Izrazitih sezonskih vplivov ni, so pa poletja, posebno stran od obale, izredno vroča. Povsem druga zgodba je v osrednjem delu celine, na skrajnem vzhodu, v Etiopiji. Med majem in septembrom imajo izrazito deževno obdobje, vendar je to povsem drugačno od azijskega. Ne prinaša nenehnega dežja, temveč krajše nalive skoraj vsak dan. Za pot v Južno Ameriko posebnih opozoril ne navajajo. Edina izjema so tropski predeli Brazilije, kjer je vlažno skoraj celotno njihovo poletje, vse od oktobra do junija. Povsem druga zgodba so Karibi, Srednja Amerika in južni del Združenih držav Amerike. Čas med junijem in koncem novembra po definiciji Atlantskega oceanografskega in meteorološkega laboratorija uradno velja za obdobje orkanov. Najbolj aktivna sta sicer avgust in september, ko udari več kot tri četrtine tropskih neviht in orkanov. Čeprav so to meseci, ki so najlepši za obisk južnega dela ZDA, je hkrati treba računati na možnost, da boste morali iskati zaklonišče pred vetrom, ki piha s hitrostjo do 200 kilometrov na uro. Precej manj težav imajo potniki na kratke proge, ki se držijo bolj Evrope. Tu skoraj ni ekstremnih vremenskih pojavov. Izjema so hladne zime na skrajnem severu in razmeroma vroča poletja na jugu ter jugovzhodu. ečina se najbrž strinja, da lahko poleg nadležnih sopotnikov dober dopust najbolj pokvari slabo vreme. Ni slabše rešitve, kot če vas med 14-dnevnim trekingom po Tajski dan za dnem pere dež ali v Ameriki preseneti orkan. Vreme je na poti običajno še mnogo bolj pomembno kot doma, saj so popotovanja običajno zgoščena v nekaj dni ali tednov, tako da je lahko več dni slabega vremena prava katastrofa.