Marko je bil ob srečanju dobre volje in poln smeha. Kako tudi ne, saj je njihova pesem Komar postala poletni hit, kot sam pravi pa tudi himna vseh, ki radi pikajo in tistih, ki so radi popikani. No, kakor pač trdi, res pa je, da so ponovno zmagali s svojim žgečkljivim, dvoumnim besedilom. 'A si za stvar? Za kakšno stvar? ... da jst bil bi mejčken tvoj komar ...' Igrica, kot pač znajo. Terno so zadeli tudi z duetom. Tokrat je Ališičev 'ulalala' zamenjala ženska, ki pika - Pika Božič. Khm, vrag si ga vedi, kako so jo ugrabili njenemu Dejanu Kontrecu, mi je švigalo v mislih ... »Nismo je ugrabili, z Jožetom (Potrebuješem, vodja skupine, op.p.) sva jo povabila na prijateljski klepet - na jutranjo kavo ob dvanajstih.« Ha, glasbeniki - jutro, ki je že poldan. Pa je Pika vedela, v kaj se spušča, ali je šlo za zmenek na slepo? »Ko je srebala kavico, zaradi nastopa še napol omotična od prejšnje noči, ni vedela, kakšen pik jo bo doletel. Sprva smo govorili o glasbi, potem pa sva kar direktno pičila. »Od spredaj ali zadaj?« Najprej od spredaj. Bila je zelo presenečena. A odločna, kot je, je malo pomislila, nato pa rekla: 'OK. Kdaj snemamo?' »Tako na hitro? Le kaj so ji obljubili?! »Nič, ker obljuba dela dolg, mi pa smo hoteli ostati brez njega. Enostavno: čisti računi, dobri prijatelji, sladka kava.« Uh, idealna Pikina postava. Ne morem si pomagati: koliko sladkorja si je dala v kavo? »Tega se pa res ne spomnim. Žensk ne gledam v kavo, ampak v oči,« se znajde on, jaz pa nič manj: »Hej, glej me v oči.« In uboga me. V smehu.