Izkusila sem, da se ljudi najbolj dotakneš, ko spregovoriš v njihovem jeziku. Svojih najglobljih občutij ne moreš v nobenem izraziti tako pretanjeno kot v maternem. Jezike se učimo zato, da bi se končno zares sporazumeli in spregovorili tudi o temah, ki se zdijo neizrekljive, ki niso običajna tema pogovora. Tako se odstirajo nove plasti bivanja in čutenja, saj je jezik neločljivo povezan s temperamentom, zgodovinskim razvojem in tudi podnebjem. Poletne radosti najbolj občuteno in hrepeneče opisujejo Švedi, ki veliko večino leta o njem samo sanjajo. Slovenščina je bila dolgo zelo racionalen in praktičen jezik – celo beseda čustvo je ruska izposojenka – sami mu lahko vdihnemo več čutnosti in duše ter se z njim naučimo polno izpovedovati svoj notranji svet.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Izkusila izkusiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
dotakneš dotakniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
spregovoriš spregovoriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
njihovem njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik, množina svojine
jeziku jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Svojih svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
najglobljih globok splošni pridevnik; presežnik, moški spol, množina, rodilnik
občutij občutje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ne ne členek
moreš moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
nobenem noben nikalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
izraziti izraziti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
pretanjeno pretanjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
v v predlog; mestnik
maternem materen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
Jezike jezik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
učimo učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
končno končno splošni prislov; nedoločena stopnja
zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
sporazumeli sporazumeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
spregovorili spregovoriti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
o o predlog; mestnik
temah tema samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zdijo zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
neizrekljive neizrekljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
običajna običajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tema tema samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pogovora pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odstirajo odstirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
nove nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
plasti plast samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
bivanja bivanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
čutenja čutenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
neločljivo neločljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
povezan povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
s z predlog; orodnik
temperamentom temperament samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
zgodovinskim zgodovinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
razvojem razvoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
tudi tudi členek
podnebjem podnebje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
Poletne poleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
radosti radost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
občuteno občuten deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
hrepeneče hrepeneče splošni prislov; nedoločena stopnja
opisujejo opisovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Švedi Šved samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
večino večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
o o predlog; mestnik
njem on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik
samo samo členek
sanjajo sanjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Slovenščina slovenščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
dolgo dolgo splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
racionalen racionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
praktičen praktičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
celo celo členek
beseda beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
čustvo čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ruska ruski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
izposojenka izposojenka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
vdihnemo vdihniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
več več splošni prislov; primernik
čutnosti čutnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
duše duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ter ter priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
z z predlog; orodnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
naučimo naučiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
polno polno splošni prislov; nedoločena stopnja
izpovedovati izpovedovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
notranji notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Ona : ženski magazin Dela in Slovenskih novic
avtor: neznani novinar