Spored: Honeggerjeva Poletna pastorala sodi med skladateljeva mladostna dela, saj jo je napisal leta 1920, ko mu je bilo komaj osemindvajset let. Skladba ima tri odseke, v katerih prevladuje umirjena atmosfera, v sredini pa je mogoče slišati tudi kratko aluzijo na Beethovnovo Pastoralno simfonijo. Tudi Brittnova Simfonietta sodi med umetnikova mladostna dela. Skladatelj jo je napisal na hitro v treh tednih poleti leta 1932, ko je bil pri svojih devetnajstih letih še sredi študija. Začetne močne disonance razodevajo skladateljevo prisego evropskemu modernizmu in kljub bolj liričnemu počasnemu stavku, v katerem je zaslediti še ostanke romantične zasanjanosti, je delo napisano pod očitnim vplivom A. Schönberga. Osrednja točka koncerta bo gotovo izvedba znamenitih Štirih letnih časov Antonia Vivaldija, rdečelasega duhovnika, ki je večino svojih petstotih koncertov napisal za znameniti orkester zavetišča za osirotele ali zapuščene deklice v Benetkah, kjer je bil pomembne delež vzgoje namenjen muziciranju. Štirje koncerti portretirajo letne čase in z njimi se skladatelj uvršča med pionirje programske glasbe. Značilna so pogosta in nazorna tonska slikanja (spanec pastirjev, lajanje psov, poletna vročina, nevihta z gromom in bliski, lov), ki so efektno združena z živahnimi plesnimi stavki (bourre, siciliano).