Brek je listavec z gosto razvito krošnjo, veje so usmerjene navzgor. Doseže višino od 16 - 20 m ter premer debla do 70 cm. Cvetovi so beli, združeni v socvetja. Plod je hruškast ali jajčast, v začetku rdeče-rumen, ko dozori, pa je temno rjav. Najdemo ga v nižinah v gabrovih, hrastovih in bukovih gozdovih, na toplejših legah kamnitih pobočij, bogatih z apnencem. Les je podoben hruškovini in je trd, fino porozen in kompakten, kljub temu pa zelo primeren za obdelovanje. V današnjem času ga uporabljajo v rezbarstvu, zaradi dobrih resonančnih lastnosti pa je uporaben tudi za izdelovanje instrumentov. Brek v mladosti dolgo zdrži v senci, vendar ga pri kasnejšem priraščanju zasenčenost začne motiti. Dobro rast in razvoj ima brek le pri dobri osvetljenosti in dobro sproščeni krošnji. Brek je odporen na zimski mraz in uspeva tam, kjer uspeva vinska trta, ter je zelo odporen na poletne suše. V naših gozdovih ima brek slabo kakovost debel, ker ta drevesa niso bila negovana. Zaradi nižjih višin je to drevesno vrsto primerno gojiti na bolj sušnih legah. Pomlajevanje iz semena je razmeroma skromno, izredno dobro pa se pomlajuje s poganjki iz korenin. Obstaja možnost ponovne razširitve na kraško območje, saj odlično prenaša sušo.