Redkev je med korenovkami nekakšen pastorek, ker velja bolj za začimbo oziroma dodatek kot za samostojno vrtnino. Najbolj poznana in razširjena je okrogla črna zimska redkev, ki je (s črno lupino in belim mesom) kot naročena za popestritev toplo-hladnih bifejev. Poleg zimskih poznamo tudi poletne sorte redkve, ki jih sejemo od marca do konca julija. Nekoč je bila poleg okrogle poznana še podolgovata mariborska vinogradniška redkev, ki pa je žal postala žrtev posodabljanja vinogradov. Redkev začnemo sejati ob začetku poletja, če pa bomo prezgodnji, lahko koreni postanejo puhli. Sejemo v trideset centimetrov oddaljene vrste, v katere iz previdnosti v razdalji dvajset centimetrov polagamo po dve zrni, saj vsako seme ne vzklije. Ker pregosto sajena redkev slabo obrodi, jo že mlado preredčimo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Redkev redkev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
med med predlog; orodnik
korenovkami korenovka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
nekakšen nekakšen nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pastorek pastorek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
bolj bolj splošni prislov; primernik
za za predlog; tožilnik
začimbo začimba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
oziroma oziroma priredni veznik
dodatek dodatek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kot kot podredni veznik
za za predlog; tožilnik
samostojno samostojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
vrtnino vrtnina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
poznana poznan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
razširjena razširjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
okrogla okrogel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
črna črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zimska zimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
redkev redkev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
s z predlog; orodnik
črno črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
lupino lupina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
belim bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
mesom meso samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
kot kot podredni veznik
naročena naročen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
popestritev popestritev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
toplo topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
hladnih hladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
bifejev bife samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Poleg poleg predlog; rodilnik
zimskih zimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
poznamo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
poletne poleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
sorte sorta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
redkve redkev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
sejemo sejati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
od od predlog; rodilnik
marca marec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
do do predlog; rodilnik
konca konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
julija julij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
poleg poleg predlog; rodilnik
okrogle okrogel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
poznana poznan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
še še členek
podolgovata podolgovat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
mariborska mariborski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
vinogradniška vinogradniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
redkev redkev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
žal žal splošni prislov; nedoločena stopnja
postala postati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
žrtev žrtev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
posodabljanja posodabljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
vinogradov vinograd samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Redkev redkev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
začnemo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sejati sejati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
ob ob predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
poletja poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
če če podredni veznik
pa pa priredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
prezgodnji prezgodnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
koreni koren samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
postanejo postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
puhli puhel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Sejemo sejati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
trideset trideset glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
centimetrov centimeter samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
oddaljene oddaljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
vrste vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
katere kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
iz iz predlog; rodilnik
previdnosti previdnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
razdalji razdalja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
dvajset dvajset glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
centimetrov centimeter samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
polagamo polagati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
po po predlog; tožilnik
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
zrni zrno samostalnik, občno ime; srednji spol, dvojina, tožilnik
saj saj priredni veznik
vsako vsak celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
seme seme samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
vzklije vzkliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ker ker podredni veznik
pregosto pregosto splošni prislov; nedoločena stopnja
sajena sajen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
redkev redkev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
obrodi obroditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
že že členek
mlado mlado splošni prislov; nedoločena stopnja
preredčimo preredčiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Revije
naslov: Gaia
avtor: neznani novinar