Breskve in nektarine izhajajo iz kitajske, čeprav latinsko ime namiguje, da izhajajo iz Perzije, vendar je bila to le vmesna postaja na svetovnem pohodu teh sadežev, od koder so jo v Evropo prinesli Rimljani. Nektarina je pravzaprav spontana različica oz. mutacija breskve z gladko kožico. Nektarine so nekoliko bolj čvrste in kisle kot breskve ter imajo gladko kožo, kar pa je pripomoglo, da nektarine marsikje izpodrivajo sicer bolj aromatične sorodnice breskve. Za pripravo je skoraj vseeno, ali izberemo breskve ali nektarine, saj so preprosto zamenljive. Nektarine so nekoliko čvrstejše, povsem zrele pa so tako te kot one mehke, zelo okusne in slastne. So zelo dobrodošla sestavina poletnih solat in drugih jedi. Lahko jih uporabljamo sveže ali pa iz njih izdelujemo sokove, kompote, marmelade, jih sušimo in zamrzujemo. Le kadar uporabljamo polovice, uporabimo breskve, ker se lažje ločijo od koščice. Za nakup pa si je vredno vzeti čas in izbrati najboljše. Najlepša rdeče-oranžna barva kožice še ni dovolj, dober sadež se ponaša s prekrasnim vonjem, najbolj pa z odličnim okusom; preizkus torej velja. Za takojšnjo uporabo kupimo čim bolj zrele breskve, trši sadeži pa se do enega tedna ohranijo na hladnem in medtem dozorijo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Breskve breskev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
nektarine nektarina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
izhajajo izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
kitajske kitajska samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
čeprav čeprav podredni veznik
latinsko latinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
namiguje namigovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
izhajajo izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
Perzije Perzija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vendar vendar priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
le le členek
vmesna vmesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
postaja postaja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
svetovnem svetoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
pohodu pohod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
sadežev sadež samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
od od predlog; rodilnik
koder koder podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
v v predlog; tožilnik
Evropo Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
prinesli prinesti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Rimljani Rimljan samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Nektarina nektarina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pravzaprav pravzaprav členek
spontana spontan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
različica različica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
oz. oz. okrajšava
mutacija mutacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
breskve breskev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
z z predlog; orodnik
gladko gladek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
kožico kožica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Nektarine nektarina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
čvrste čvrst splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
kisle kisel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
breskve breskev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ter ter priredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
gladko gladek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kožo koža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pripomoglo pripomoči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
nektarine nektarina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
marsikje marsikje splošni prislov; nedoločena stopnja
izpodrivajo izpodrivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
sicer sicer členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
aromatične aromatičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
sorodnice sorodnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
breskve breskev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Za za predlog; tožilnik
pripravo priprava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skoraj skoraj členek
vseeno vseeno splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
izberemo izbrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
breskve breskev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ali ali priredni veznik
nektarine nektarina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
saj saj priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
zamenljive zamenljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Nektarine nektarina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
čvrstejše čvrst splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, imenovalnik
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
zrele zrel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
one oni kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
mehke mehek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
okusne okusen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
slastne slasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
dobrodošla dobrodošel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
sestavina sestavina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
poletnih poleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
solat solata samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
jedi jed samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sveže sveže splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
iz iz predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik
izdelujemo izdelovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sokove sok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kompote kompot samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
marmelade marmelada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
sušimo sušiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
zamrzujemo zamrzovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Le le členek
kadar kadar podredni veznik
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
polovice polovica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
uporabimo uporabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
breskve breskev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ker ker podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lažje lahko splošni prislov; primernik
ločijo ločiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
od od predlog; rodilnik
koščice koščica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Za za predlog; tožilnik
nakup nakup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pa pa priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vredno vredno splošni prislov; nedoločena stopnja
vzeti vzeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
izbrati izbrati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
najboljše dober splošni pridevnik; presežnik, srednji spol, ednina, tožilnik
Najlepša lep splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, imenovalnik
rdeče rdeč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
oranžna oranžen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
barva barva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kožice kožica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
še še členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
dober dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
sadež sadež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ponaša ponašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
prekrasnim prekrasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
vonjem vonj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
pa pa priredni veznik
z z predlog; orodnik
odličnim odličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
okusom okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
preizkus preizkus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
torej torej priredni veznik
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Za za predlog; tožilnik
takojšnjo takojšnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
uporabo uporaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kupimo kupiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
zrele zrel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
breskve breskev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
trši trd splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
sadeži sadež samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
do do predlog; rodilnik
enega en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
tedna teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ohranijo ohraniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; mestnik
hladnem hladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
medtem medtem splošni prislov; nedoločena stopnja
dozorijo dozoreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar