Nihče si na začetku zatreskanosti ne želi ne slišati ne vedeti, kako se bo stvar končala, ker je jasno, da gre za največjo ljubezen vseh časov, neponovljivo romantiko in globoka čustva, poletje gor ali dol. Pa vendar bi v vsakdanjem ljubezenskem življenju hitro radi vedeli, kje stojimo, kako drugi čuti do nas, ali imamo skupne želje in prihodnost ali samo malo sanjarimo. Poletna romanca tega, vsaj načeloma, nima v opisu dolžnosti, vedno pa smo lahko tako zreli, da drugemu povemo, kako si stvari predstavljamo in kaj si želimo. Dve odrasli osebi naj bi se znali pogovoriti tudi o nečem takšnem, težava pa nastane, ko pričakovanja niso ista. Hm, lahko rečemo le to, da se je v ljubezni vedno treba znati igrati z ognjem, nič pa ni narobe, če nas kdaj opeče. Srečno!

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
na na predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zatreskanosti zatreskanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
želi želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ne ne členek
slišati slišati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
ne ne členek
vedeti vedeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
stvar stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
končala končati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
jasno jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
največjo velik splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, tožilnik
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
časov čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
neponovljivo neponovljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
romantiko romantika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
globoka globok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
čustva čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
poletje poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
gor gor splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
dol dol splošni prislov; nedoločena stopnja
Pa pa priredni veznik
vendar vendar priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
v v predlog; mestnik
vsakdanjem vsakdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
ljubezenskem ljubezenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
vedeli vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
stojimo stati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
čuti čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
do do predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
ali ali priredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
skupne skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
želje želja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
prihodnost prihodnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
samo samo členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
sanjarimo sanjariti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Poletna poleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
romanca romanca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
vsaj vsaj členek
načeloma načeloma splošni prislov; nedoločena stopnja
nima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
v v predlog; mestnik
opisu opis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
dolžnosti dolžnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
zreli zrel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
drugemu drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, dajalnik
povemo povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
predstavljamo predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
odrasli odrasel deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
osebi oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, tožilnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
znali znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
pogovoriti pogovoriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tudi tudi členek
o o predlog; mestnik
nečem nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
takšnem takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
težava težava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
nastane nastati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
pričakovanja pričakovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
ista isti nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
Hm hm medmet
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
rečemo reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
le le členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
znati znati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
igrati igrati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
z z predlog; orodnik
ognjem ogenj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
narobe narobe splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
če če podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
opeče opeči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Srečno srečno splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: siol.net
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor