Zakaj je bolje imeti in redno menjavati zimske in poletne pnevmatike kot uporabljati tako imenovane univerzalne? Nam lahko preprosto razložite, kdaj so te primerne?
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Zakaj | zakaj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| bolje | dobro | splošni prislov; primernik |
| imeti | imeti | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| in | in | priredni veznik |
| redno | redno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| menjavati | menjavati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| zimske | zimski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
| in | in | priredni veznik |
| poletne | poleten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |
| pnevmatike | pnevmatika | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| kot | kot | podredni veznik |
| uporabljati | uporabljati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| tako | tako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| imenovane | imenovan | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik |
| univerzalne | univerzalen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik |
| Nam | jaz | osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik |
| lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| preprosto | preprosto | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| razložite | razložiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina |
| kdaj | kdaj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| te | ta | kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik |
| primerne | primeren | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |