Poleti najraje nosim dolga ohlapna krila v kombinaciji z majicami. Rada imam tudi poletne obleke, ki se ne lepijo na telo. Obutev je več ali manj brez pet. Te obujem le ob posebnih priložnostih.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Poleti | poleti | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| najraje | najraje | splošni prislov; presežnik |
| nosim | nositi | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina |
| dolga | dolg | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik |
| ohlapna | ohlapen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik |
| krila | krilo | samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| kombinaciji | kombinacija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| z | z | predlog; orodnik |
| majicami | majica | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik |
| Rada | rad | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| imam | imeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani |
| tudi | tudi | členek |
| poletne | poleten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
| obleke | obleka | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| ne | ne | členek |
| lepijo | lepiti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| na | na | predlog; tožilnik |
| telo | telo | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
| Obutev | obutev | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| več | več | splošni prislov; primernik |
| ali | ali | priredni veznik |
| manj | manj | splošni prislov; primernik |
| brez | brez | predlog; rodilnik |
| pet | peta | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |
| Te | ta | kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik |
| obujem | obuti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina |
| le | le | členek |
| ob | ob | predlog; mestnik |
| posebnih | poseben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik |
| priložnostih | priložnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik |