Čebular je košarkarsko javnost nase opozarjal že v mladinskih kategorijah, sezono 2005/06 pa končal kot najboljši strelec slovenskega prvenstva, v katerem je na vsaki tekmi povprečno dosegel 19,3 točke (in še tri skoke ter 2,4 podaje). Njegove dobre predstave niso ostale prikrite Zmagu Sagadinu, ki je v drugem delu tiste sezone prišel reševat ljubljanski klub, zato ga je povabil v svojo vrsto. Zanjo v sezoni 2005/06 še ni zaigral, niti v sanjah pa si ni mogel predstavljati, da bo ljubljanski evroligaš v zadnjem letu dni doživljal tako kalvarijo. Kljub odhodom številnih igralcev, zamujanju z izplačili, številnim poškodbami in tudi nekaterim strupenim opazkam rumenih medijev na njegov račun se Čebular ni predal, dal na vsaki tekmi vse od sebe, bržčas najboljšo predstavo v zeleno-belem dresu pa pokazal na četrti tekmi finala lige UPC Telemach proti Heliosu, ko je v Tivoliju dosegel 20 točk, ki so močno pripomogle k zmagi z 78:71, ki je pomenila, da je bil prvak znan šele po peti tekmi. Z Unionom Olimpijo je nato sodeloval tudi na Ulebovi poletni ligi v italijanskem Jesolu, zadel met za zmago proti Benettonu, po vrnitvi v Slovenijo pa izvedel, da pri Unionu Olimpiji nanj ne računajo več.