Ob uresničevanju želja po igri, zabavi, posedanju, klepetu in sprostitvi v prostem času med zidovi domače zelene bivalnice lahko v njej uresničujemo tudi konjičke in se veselimo ob vzgoji rastlin. V bivalnem vrtu se skoraj vedno najde kje kakašna možnost, da kakšen kotiček za nego posebnih vrst rastlin oddvojimo, vendar pri tem niti najmanj ne škodujemo blišču osnovne bivalne površine vrta. Nasprotno, ponudbo bivalnega vrta celo izboljšamo, če si znotraj njega ali ob njem omislimo pogojno rečeno, vrtiček v vrtu. Vrtiček zato, ker se od obsega celotnega bivalnega vrta bistveno razlikuje; manjši je in veliko bolj pregleden, zanj pa velja tisto znano reklo: kar je majhno, je ljubko. Privlačnost majhnega je pogosto podcenjevana kvaliteta, zlasti to velja za vrt, saj oči navadno uporabljamo v smislu širrokokotnega objektiva, na detajle pa se morda preusmerimo šele kasneje, ko smo si diagonalno ogledali ves vrt. Zato šele tedaj opazimo ljubko nameščen lehnjak, iz katerega lukenj in odprtin poganjajo najrazličnejše rastlinice in se kitijo z drobnimi cvetovi. Drugje spet zaznamo koritce iz lehnjaka v velikosti škatle za čevlje s pritlikavimi divjimi alpskimi vijolicami, obogateno še z mešanico plazečih se drobnih poletnih cvetnic ali pritlikavo praprotjo - vse to je le nekaj izmed skorajda neizčrpnih možnosti, s pomočjo katerih si razvijemo zanimanje in občutek za detajl, in možnosti, da na kar najmanjšem prostoru ustvarimo nekaj privlačnega in zanimivega. Vrt je torej vir navdiha in spoznali bomo, da na primer pridobimo ogromno prostora za otroško igro, če mrtev ali slabo opremljen prostor v vrtu preuredimo v prijazen kotiček za igrišče.