Polni nepozabnih, prijetnih in svojevrstnih vtisov se leto za letom srečujemo na prvi šolski dan in vsi smo tako srečni in spočiti. Pa smo res vsi? Med čebljanjem in hvaljenjem na vsa usta radi pozabimo na tiste, katerih starši s skromnimi dohodki komajda shajajo iz meseca v mesec. Nič morja, nič potepanja po tujih deželah, le beda in strah za prihodnost. Ob tej stiski je tolažba, da denar ni vse, da je zdravje pomembnejše, smešna. Kakor da vsi reveži pokajo od zdravja! Vse več revščine je med nami in ker o njej težko govori prizadeti posameznik, je prav, da potrkamo na vest tistih, od katerih bi pomoč pričakovali. In če bodo ti še vedno trdili, da denar ne prinaša sreče, potem naj ga vrnejo.