K sreči je znal ohraniti mirne živce in je vztrajal v prepričanju, da se lahko s trdim delom vrne na vrh in nadoknadi zamujeno. Če je bil Jure Košir na torkovem veleslalomu videti še rahlo neodločen, je na včerajšnjem slalomu pokal od samozavesti, bil je povsem sproščen in užival v vseh izzivih tekme, bil je nepremagljiv. Če se mu je v Sestrieru izmuznila zmaga, ker je nekoliko zaspal v spodnjem delu prve proge, pa tokrat ni dovolil, da bi se mu ponovila ista napaka. Čutil je, da je tokrat končno le sestavljen mozaik tisočih malih drobcev, ki jih potrebuje za nov uspeh. Na žrebanju dan pred tem je potegnil enko, ki si jo vselej najbolj želi, a jo je v vsej svoji karieri dobil le štiri ali petkrat. Da mu je bila znova usojena na domači progi, na kateri je v zadnjem času veliko treniral, ni bila majhna stvar. Toliko bolj, ker je bila številka zelo pomembna, kajti sicer dobro pripravljena proga sčasoma ni več dovoljevala prav vrhunskih časov. In nenazadnje, pod Vitrancem je vladalo sijajno vzdušje, ki ga je Košir na štartu vpijal z vsemi porami.