Vrsta afriškega pingvina je precej manjša od Humboldovih pingvinov in tistih z Antarktike, ki jih poznamo iz televizijskih naravoslovnih serij. Le-ti so veliki skoraj kot človek, afriški pa merijo v višino samo trideset centimetrov. Pingvini živijo v kolonijah. So ptice (v njihovih kosteh je zrak), ki so jim peruti zakrnele in se spremenile v plavuti, tako da zdaj "letajo" pod vodo. Prekriti so z gostim perjem, odpornim proti vodi, zato ga neprestano mastijo in gladijo. Perje in debel sloj maščobe pod kožo ohranja njihovo telesno toploto tudi v globoki mrzli morski vodi. In da jim na kopnem ne bilo prevroče, so tam dejavni predvsem ponoči. Tudi gnezda si zgradijo v senčnih legah. Če pa se ne morejo izogniti sončni pripeki, soncu obrnejo hrbet. Pingvini se hranijo samo podnevi od sredine dopoldneva do sredine popoldneva. Za lov namreč potrebujejo svetlobo, saj plena ne morejo uloviti brez vida. Posebno radi imajo mastne ribice z odprtih morij, denimo sardele, inčune in okrogle heringe. Odrasle živali po navadi lovijo v skupinah po približno deset ptic. Ko zaznajo jato rib, jo prestrašijo s svojo črno-belo barvo in začnejo obkoljevati, dokler je ne stisnejo v obroč in pojedina se začne. Mladi pingvini lovijo sami in se zadovoljijo z vsem, kar jim uspe uloviti, saj njihove plavalne sposobnosti še niso popolnoma razvite. Povprečna hitrost plavanja odraslih ptičev od kolonije do mesta hranjenja je okoli pet kilometrov na uro. Najhitrejša izmerjena hitrost pingvina pa je 15 kilometrov na uro. Ker so njihov plen globinske ribe z odprtih morij, se potapljajo več kot trideset metrov globoko. Rekord afriškega pingvina v potapljanju, ki jim ga je uspelo izmeriti, je celo 130 metrov! V povprečju so pod vodo okoli tri minute.