Muslimanski post je drugačen kot krščanski, kjer se je treba določeni hrani odpovedovati ponoči in podnevi, še posebej pa je naporen štiridesetdnevni post v pravoslavju, če se ga zares držiš po predpisih. Muslimanski verski voditelji vsako leto pred ramadanom opozarjajo na Alahu ljubo zmernost, ki naj velja tudi po sončnem zahodu, zdravniki pa dodajajo, kako nevarno in zdravju škodljivo se je po celodnevnem stradanju do onemoglosti napokati. Vendar pa ramadan ni samo post, ampak je praznični post (ki se zaključi s še večjim praznikom, imenovanim bajram), zato po stradanju sledi ustrezna nagrada. Taksistova družina si za postno predjed privošči dateljne z maslom in mlekom, nato sledi brik, v testo zavit nadev iz rakcev in zelenjave, ki se je že prebil v svetovno kuhinjo. Prava pojedina se začne šele potem s testeninami, kuskusom, rižem, mesom in zelenjavo, konča pa s sadjem in kolačem, ki ga je prinesel oče. Podoben jedilnik imajo v vseh družinah, kjer si to pač lahko privoščijo.