Na srečo Tomšičeva še vedno vidi kanček svetlobe na koncu predora. Črnina se je dobesedno zgrnila na večji del prvoligaških ženskih ekip. V pregovorno rokometnem mestu za ženski del, ki za delovanje potrebuje le nekaj več, kot stane denimo nekoliko bolj udoben občinski avto, nima nihče posluha. V klubu so se odločili za pogovore s starši, ki jim ni vseeno, kaj počenjajo njihove hčere. Toda očitno v kislo jabolko predsednikovanja nihče noče ugrizniti. V teh časih in ob zakonodaji, ki vlada na področju športa, je junaka težko najti. Tudi najodgovornejši iz podjetja KSI zaslužijo pohvalo za sodelovanje v zadnjih letih. Graje pa bomo delili takrat, ko bo čas. Če ženski rokomet prej ne bo ugasnil. In da se kakšnemu pregovorno zapriseženemu zagovorniku športa in rokometa ne bi kaj zataknilo v grlu od številnih besed. In še ena smola je, lokalne volitve so šele naslednje leto.