Seveda pa morajo biti bolniki seznanjeni s pritožbenimi možnostmi , sicer je enako, kot da jih ne bi bilo. Varuh človekovih pravic v letnem poročilu za 1996 ugotavlja, da je javnost slabo seznanjena z nadzorstvenimi in pritožbenimi možnostmi v zdravstvu. Ljudi bi bilo treba bolje seznaniti s pritožbenimi možnostmi zlasti v zdravstveni dejavnosti. Pri tem pa je treba zagotoviti neukim strankam tudi pravno pomoč v ustreznem obsegu in na razumljiv način. Kot primer pomanjkljive informacije velja opozoriti na decembra 1995 izdano knjižico Kliničnega centra v Ljubljani . Ta priročnik pojasnjuje sprejem in bivanje v bolnišnici, navaja pravice bolnikov, žal pa ne pove ničesar o tem, komu in kam se lahko prizadeti posameznik pritoži, če meni, da so njegove pravice ogrožene oziroma kršene. Le sramežljivo je ob koncu knjižice naveden urad kliničnega centra za pritožbe in pohvale, ki pa je lahko le organ internega nadzora. Drugih nadzorstvenih in pritožbenih možnosti, ki jih določa zakon o zdravstveni dejavnosti, priročnik ne omenja.