Že otroci v vrtcih se učijo, da spomladi cvetijo rožice, poleti zori žito, jeseni obiramo sadje, pozimi pa tiho pada sneg. Toda kaj lahko se zgodi, da bodo morale vzgojiteljice v vrtcih učiti drugače. Na letne čase se že nekaj časa ne moremo več zanesti: ponekod pozimi že cvetejo češnje, ker je tako toplo. Poleti nas presenečajo neurja in hlad, ki smo ga sicer navajeni jeseni. Pozimi pa za božič velikokrat ne moremo več pričakovati snega, ampak toplo rosenje pohlevnega dežja. Do kdaj bo še trajala ta podnebna zmeda? Se moramo sprijazniti z njo? Bodo poletja in zime res izginile?

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Že že členek
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
vrtcih vrtec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
učijo učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
cvetijo cveteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
rožice rožica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
poleti poleti splošni prislov; nedoločena stopnja
zori zoreti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
žito žito samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
jeseni jeseni splošni prislov; nedoločena stopnja
obiramo obirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sadje sadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
tiho tiho splošni prislov; nedoločena stopnja
pada padati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sneg sneg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Toda toda priredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
morale morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
vzgojiteljice vzgojiteljica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
vrtcih vrtec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
učiti učiti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
Na na predlog; tožilnik
letne leten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
čase čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
že že členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
več več splošni prislov; primernik
zanesti zanesti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ponekod ponekod splošni prislov; nedoločena stopnja
pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
cvetejo cvesti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
češnje češnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
toplo toplo splošni prislov; nedoločena stopnja
Poleti polet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
presenečajo presenečati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
neurja neurje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
hlad hlad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
sicer sicer členek
navajeni navajen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
jeseni jesen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
za za predlog; tožilnik
božič božič samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
več več členek
pričakovati pričakovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
snega sneg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ampak ampak priredni veznik
toplo topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
rosenje rosenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pohlevnega pohleven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
dežja dež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Do do predlog; rodilnik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
trajala trajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
podnebna podneben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zmeda zmeda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sprijazniti sprijazniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
z z predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
Bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
poletja poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
zime zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
izginile izginiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar