Medtem sem se tudi poročil in živel z ženo in kopico ljubkih otrok v Hütteldorfu. Ko sem se nekega dne vrnil z dela, mi je žena povedala, da je bil pri nas mož, ki sem mu pred 10 leti rešil življenje, in se je hotel zahvaliti. Rekel je: 'Vaš mož mi je po poizkusu samomora spet dal pogum za življenje. Sedaj imam delo in kruh in živim veselo, čeprav skromno. Prišel sem na Dunaj in ga poiskal, tistega, ki me je potegnil iz donavskega kanala. Dobil sem ime in naslov in se mu hočem osebno zahvaliti.' To me je zelo razveselilo. Žal se z njim nisem srečal, ker je zapustil Dunaj pred mojim prihodom.