Posledice bigoreksije so enake vzrokom, kar je slišati povsem paradoksalno. Bolj kot se posameznik trudi biti telesno in mišično ustrezen ter posledično družbeno sprejet in občudovan, manj je siguren, da resnično tako tudi izgleda. To ga še bolj sili k uresničevanju nesmiselne ideje o sprejetosti, ki jo bo dosegel s popolnim telesom. Ker popolnosti v njegovih zahtevah nikoli ne doseže, se sčasoma vse bolj umika iz socialnega sveta in vse bolj podlega simptomom bigoreksije. Končni produkt je torej ojačanje občutkov, ki spadajo tudi med vzroke za nastanek motnje, čeprav je bil pričakovan namen na začetku ravno obraten. To kaže na večjo vlogo lastnih težav v relaciji do svojega telesa in družbe, kot na vlogo pritiskov od zunaj. Temu primerno je seveda naravnano tudi zdravljenje tovrstnih težav. Usmerjenost na preoblikovanje nerealnih predstav o sebi, svojem telesu in družbeni vlogi ter ojačevanje zdravih potencialov pri povečevanju samozaupanja in samospoštovanja so pomembne naloge v psihoterapiji, ki jih posameznik, ki trpi za bigoreksijo, nujno potrebuje za obvladovanje bolezenskih simptomov. Seveda je treba poudariti, da zdravljenje ni pomembno le zaradi same bigoreksije, ampak tudi zaradi drugih pridruženih motenj, ki nastanejo kot posledica ali predhodnica bigoreksije. Študije namreč kažejo, da ima skoraj tretjina ljudi z bigoreksijo tudi anksiozne motnje, skoraj dve tretjini pa eno od oblik razpoloženjskih motenj (npr. depresijo).