Filanderji so lahko sinovi filanderjev, lahko pa so se svojih idej o zakonu naučili tudi prek etničnih skupin ali ver. Nekje so morali dobiti idejo, da je njihova moškost največ vreden atribut, ki jim zagotavlja zaščito pred tem, da bi prišli pod nadzor ženske. V njihovem svetu ženske nimajo pravic. Drugi moški jih lahko dojemajo kot pokvarjene male fantke, ujete v adolescenci, ki poskušajo vzpostaviti moškost in se obenem upirajo svojim mamam. Ženske pa jih dojemajo kot narcisoidne ali celo sociopatske, nevarne in podle. Oni pa v nasprotju z vsemi svoja dejanja dojemajo kot normalna in verjamejo, da jih drugi občudujejo in jim zavidajo. Verjamejo, da vsi moški tako delujejo ali pa si tega neskončno želijo. Po navadi se ne zavedajo jeze, ki jo čutijo do žensk in trdijo, da jih »ljubijo«.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Filanderji filander samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
sinovi sin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
filanderjev filander samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
svojih svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
idej ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
o o predlog; mestnik
zakonu zakon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
naučili naučiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
prek prek predlog; rodilnik
etničnih etničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
skupin skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ali ali priredni veznik
ver vera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Nekje nekje splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
morali morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
dobiti dobiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
idejo ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
njihova njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
moškost moškost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
največ največ splošni prislov; presežnik
vreden vreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
atribut atribut samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
zagotavlja zagotavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zaščito zaščita samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pred pred predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
prišli priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
pod pod predlog; tožilnik
nadzor nadzor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ženske ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
njihovem njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik, množina svojine
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ženske ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nimajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
pravic pravica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
moški moški samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
dojemajo dojemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kot kot podredni veznik
pokvarjene pokvarjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
male mali splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
fantke fantek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ujete ujet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
adolescenci adolescenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
poskušajo poskušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vzpostaviti vzpostaviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
moškost moškost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
obenem obenem splošni prislov; nedoločena stopnja
upirajo upirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
svojim svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, dajalnik
mamam mama samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
Ženske ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
dojemajo dojemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kot kot podredni veznik
narcisoidne narcisoiden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
celo celo členek
sociopatske sociopatski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
nevarne nevaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
podle podel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Oni on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
v v predlog; mestnik
nasprotju nasprotje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
vsemi ves celostni zaimek; moški spol, množina, orodnik
svoja svoj povratni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
dejanja dejanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
dojemajo dojemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kot kot podredni veznik
normalna normalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
verjamejo verjeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
občudujejo občudovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
zavidajo zavidati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Verjamejo verjeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
moški moški samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
delujejo delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
neskončno neskončno splošni prislov; nedoločena stopnja
želijo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Po po predlog; mestnik
navadi navada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
zavedajo zavedati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
jeze jeza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
čutijo čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
do do predlog; rodilnik
žensk ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
trdijo trditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
ljubijo ljubija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Nezvestoba : kako razumeti nezvestobo, se soočiti z njo in premagati njene posledice
avtor: Veronika Seles