Mnogim bralcem slovenskih časnikov je najbrž že znano, kako so nekdanji vodilni skrajno levičarski funkcionarji nasprotovali slovenski osamosvojitvi. Šele po plebiscitu, ko se je ogromna večina Slovencev odločila za osamosvojitev, so spremenili taktiko in se potuhnili, vendar le navidezno. Bivši predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je odlikoval za osamosvojitev osebe, ki niso imele v resnici prav nobenih zaslug – prej nasprotno. Zato vsa čast tistim res zaslužnim, ki so mu vrnili odlikovanja. Po razpadu Demosa, v katerega so se infiltrirali tudi zavedni levičarji, so taisti spet za 12 let prevzeli vodstvo v Sloveniji. Tedanji predsednik vlade Lojze Peterle ni imel nikakršne možnosti izvesti nujno lustracijo, saj je znani bivši oznovski oficir izjavil, da jo lahko izvedejo le preko njegovega trupla. Leta 2004, ko je na volitvah zmagala Janševa SDS, so po njem tolkli s topovi vseh kalibrov in uprizarjali masovne stavke na vseh področjih. Najbolj podla in lažniva je bila peticija novinarjev, poslana mednarodnim ustanovam, češ da uvaja Janša cenzuro nad tiskom. V tem obrekovanju se je najbolj »izkazal« bivši Večerov novinar s posrečenim priimkom, ki se ga lahko smatra za nekakšnega Robina Hooda slovenskih medijev. Garancijo za »neodvisnost« tiska zagotavlja gospa Andrijana Starina Kosem, ki je brezobzirno zasadila nož v hrbet tistim, ki so ji pomagali do vzpona. Zelo prav ima politični analitik in publicist dr. Boštjan M. Turk, ko piše v Večeru 27. 9. 2008, da takšnega medijskega umora, kot ga je bil pred volitvami deležen sedanji premier, ne pomnita niti zgodovina sodobne »demokracije« na Slovenskem niti sočasna evropska praksa. V Reporterju 23. 9. 2008 je pravilno ugotovil, da gredo niti glavnih v teh volitvah do Milana Kučana, Foruma 21, ljubljanskega župana, pa še koga, predvsem pa do premajhne zavesti volivcev, ki še po dveh desetletjih ne ločujejo med resnico in utvaro. V mislih ima tudi mater vseh afer – afero Patria, kar je bil svojevrsten atentat na premierja Janšo. Sicer pa je imel Janša na žalost opozicijo celo v lastni koaliciji, saj je ugotovil, da SLS pod vodstvom predsednika Bojana Šrota sedi na dveh stolih. Lojze Peterle pa je v Večeru dne 27. 9. 2008 pravilno ugotovil, da je Erjavčev DeSUS izrazito leva stranka in da je bil najbolj nenačelen do upokojencev, ker so v Ropovi vladi podprli udarec po upokojencih, v Janševi pa se je stanje izboljšalo. Kdaj bodo upokojenci le sprevideli, da so nasedli in da se jim nič dobrega ne obeta v novi levičarski vladi. O tej temi piše v Večeru z dne 23. 9. 2008 tudi odlični pisec g. Marjan Avgustinovič iz Maribora s člankom »Volivci so se odločili za upokojencem nenaklonjeno stranko«. Seveda si je sedaj oddahnila tudi profesorica dr. Vesna V. Godina, ko piše v Večeru, da bi Janša moral izgubiti volitve še z večjo razliko. Zelo vesel pa je tudi podpredsednik SD, politolog, profesor na Fakulteti za družbene vede in prostovoljni nadzornik cerkvenih pridig dr. Igor Lukšič, ko pravi, da rezultat volitev kaže, da so se ljudje v Sloveniji odločili, da jim »totalitarni« režim in instrumentalizacijska politika nista pisana na kožo. V resnici pa upam, da se le velik del Slovencev spominja totalitarizma in genocida po letu 1945 in z ozirom na tedanjo strahovlado bi moral velik del nekdanje rdeče »elite« imeti rezerviran prostor na smetišču zgodovine.