potem ji je čelo otrl z roko. Zdelo se ji je naravno, razumljivo, prijazno in prijetno. Vendar ne za dolgo. Začutila je nekaj trdega ob koncu svoje hruškaste riti. V pomivalnici se kaj takšnega ne more zgoditi. V pomivalnici je vedno polno ljudi in prihajajo in odhajajo. Potem, ko se ji je jeza spremenila v čisti bes in ko je bila že pripravljena ubijati, tik preden bi se ji docela utrgalo: flNihče mi nikoli ne bi verjel, da se mi je pri pomivanju posode zgodilo kaj takšnega!« je zakričala sama v sebi. Tako je Monika sama sebi utemeljila ugotovitev, da se ji torej pač prav nič ni pripetilo! Se ji je pač sanjalo! Če bi komu opisala dogodek, bi vsakdo takoj vedel, da je laž in izmišljotina! Če je dogodek neverjeten, to pomeni samo, da ga ni bilo! Previdno je stegnila roko in potipala, kaj je tisto trdo. Kuhalnica? Ni bila kuhalnica. Potem je bilo prepozno. Če ni hotela spustiti kozarcev, se ni mogla braniti. Prijel jo je za vozel na predpasniku in začel nategovati vse štiri vrvice. Spustil je njena ramena in zajel v dlani njeni dojki, lepo previdno, počasi in nežno. Ko se je zagnala nekam naprej, da bi se izvila, je začutila, da je pritrjena na nekaj trdega. flTi umazani, podli ničvrednež!« je lovila sapo. Vdihovala in izdihovala vedno hitreje: flZakaj med pomivanjem posode?« je končno po tihem vprašala. Nejasno momljanje bi lahko pomenilo logičen od-