Kot je znano, Francija ohranja celo simbole te revolucije, posebno z največjim državnim praznikom z obvezno veliko vojaško parado pred predsednikom republike vsako leto 14. julija v spomin na zavzetje in razrušenje večstoletnega zapora v trdnjavi Bastilji na prav ta dan leta 1789, v katerih so prestajali kazen, tudi brez sodnega procesa, samo na podlagi zapornega ukaza (lettre de cachet), nasprotniki starega fevdalnega režima, med njimi tudi brezbožni Voltaire, ki si je drznil na račun cerkve napisati, da je treba "uničiti to podlo nečistnico" (ecrasez cette infame). Drugi spomin na to veliko revolucijo pa je himna, znana kot marsejeza (Marsellaise). Njen tekst je znano kar okruten, saj zahteva uničenje nečiste krvi, ki "naj namaka naše brazde". (Qúunsang impur abreuve nos sillons). Od njenega nastanka in prepevanja armadne enote iz Marseilla je dobila svoje ime in se izvaja kot uradna himna vse do danes, potem ko je preživela kar dve cesarstvi (dveh Napoleonov) tri kraljestva (Bourbonov in orleanske dinastije), vmes pa tri revolucije (1789 do 95, 1830 in 1848) in štiri republiške ureditve. V Franciji je prišlo tudi že v prvi revoluciji do obsežnih sekularizacij cerkvenega premoženja in nazadnje še leta 1905.