Po prvem pristanku na Luni so Američani do leta 1972 opravili še pet pristankov, nato pa so program Apollo prekinili. Prekinitev traja še danes. Tudi Bergant v kasnejši fazi vesoljskim poletom in raziskavam ni več sledil tako dosledno kot konec šestdesetih. Osemdeseta leta je preživel kot urednik za zunanjo politiko, torej področje, kamor so poleti Apolla, vzpodbujeni s hladno vojno s Sovjetsko zvezo, po svoje prav tako spadali. Potem ko je bil dolgo časa pomočnik direktorja televizije za mednarodne zadeve, danes Berganta ne najdemo več v razvidu vodilnih delavcev javnega zavoda. Trenutno je medijski svetovalec s statusom samostojnega podjetnika. Velja pa poudariti, da je bil prav on ob Igorju Kaduncu, nekdanjem šefu financ na TV Slovenija, zagovornik odločitve, da je javni zavod postal delničar Eutelsata, kar je bila spet svojevrstna investicija v vesolje. O naložbi, za katero je danes jasno, da je bila več kot smiselna, je tedaj marsikdo dvomil. Spet zaradi antivesoljskih predsodkov? »Deloma, v bistvu pa niti ne. Še bolj je šlo za to, da je neka politična stranka hotela pobrati provizijo od posla,« zaključuje svojo pripoved Boris Bergant.