Toda takrat bi si moral kdo upati na glas povedati to, kar si je v eni prvih razprav v parlamentu (na odboru za infrastrukturo) upal povedati župan iz izrazito podeželskega okolja. Da je namreč tudi v kmetijstvu naposled treba pošteno priznati, kako je bilo nekaterim dano prav dobro živeti zaradi radodarnosti države. Ta župan je tako povedal za kmeta, ki je bil oproščen plačila najemnine za zemljišče, z državno subvencijo je kupil seme, dobil odškodnino za sušo, ki mu je pobrala pridelek, za piko na i pa je prodal velike količine pridelane silažne koruze in brez kančka slabe vesti spravil kar precejšnjo vsoto denarja v svoj žep. Ni čudno, če je potem na koncu leta lahko odpotoval v Lurd s prošnjo, da bi bila še kdaj pri nas suša.