»Igra je otroke spodbudila, da so se svojih uspehov začeli zavedati. Sprva so pri tem imeli nekaj težav, saj so svoje uspehe enačili s svojimi željami (rada plešem, rad telovadim), kasneje so te izjave spremenili v: dobro plešem, dobro sem telovadila, danes sem ulovil pajka, nisem pozabil prinesti naloge, prijatelju sem pomagal pri obuvanju, pobrisal sem mizo, ker sem dežuren, po tleh sem pobral papirčke ... (in bil na to ponosen). Pri tem igrajo veliko vlogo tudi spodbude in reakcije odraslega, predvsem s pohvalo lahko otroku pomagamo, da se zaveda, da je nekaj naredil dobro. Otroci so te svoje uspehe likovno upodabljali na trakove, kasneje so jih zlepili v verige. Čeprav so verige različno dolge, ni ob tem med otroki čutiti nobene tekmovalnosti. Nedvomno lahko otrok s pomočjo verige, ki nastaja, doživlja veselje ob svojih uspehih in je nanje ponosen, kar bo gotovo vplivalo na razvoj zadovoljne in uspešne osebe.« (Pameče)