Vseeno je vzel slamnik, ki mu je bil podan čez mizico, pobobnal po dnu, kjer je bila na nalepki s klobučarjevim imenom temna lisa, si ga poveznil in se spačeno nasmehnil. Desno lice se mu je nekoliko dvignilo in ustnica je na desni strani razgalila slabe, od dima počrnele zobe - drugačnega nasmeha sploh ni imel. In nihče ne bi rekel, da ima komaj dobrih trideset let; od nosnic sta se spuščali globoki, mlahavi brazdi, hrbet je bil upognjen, v vsem njegovem telesu je bilo čutiti nezdravo težo, in ko je mahoma sunkovito vstal z dvignjenim laktom, da bi se obvaroval pred oso, se je pokazalo, da je precej rejen; nič v malem Lužinu ni napovedovalo te lenobne, grde debelosti. "Kaj se tako zaganja vame?" je vzkliknil s tenkim, jokavim glasom, še naprej držal laket v zraku in poskušal z drugo roko priti do robca. Osa je naredila še zadnji krog in odletela, on pa je dolgo gledal za njo in brez misli stresal robec, nato je trdneje postavil kovinski stol na pesek in težko dihaje spet sedel, potem ko je pobral palico.