Knedla se je obotavljala. Potne dlani si je obrisala v hlače in se povzpela do hrastovih vrat. Kakor velika usta, jo je prešinilo. Obšla jo je strahotna slutnja. Mič je mrtev. Nihče ne more preživeti toliko tablet in še nevihto. Če ga niso pokončala zdravila, ga je pobralo od strahu. Joj, zakaj niso poslušale vremenske napovedi! In zakaj niso prebrale navodil v škatlicah! Prepričati bi se morale, koliko tabletk povzroči globok spanec, ne pa, da so jih kar na slepo stresale v hrano in pijačo. Saj ni konj. Četudi zaudarja kot cela čreda.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Knedla knesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
obotavljala obotavljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Potne poten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
dlani dlan samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
obrisala obrisati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
hlače hlače samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
povzpela povzpeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
do do predlog; rodilnik
hrastovih hrastov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
vrat vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Kakor kakor podredni veznik
velika velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
usta usta samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prešinilo prešiniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Obšla obiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
strahotna strahoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
slutnja slutnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Mič Mič samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mrtev mrtev splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
preživeti preživeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
tablet tableta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
še še členek
nevihto nevihta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
pokončala pokončati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, srednji spol
zdravila zdravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pobralo pobrati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
od od predlog; rodilnik
strahu strah samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Joj joj medmet
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
poslušale poslušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
vremenske vremenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
napovedi napoved samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
In in priredni veznik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
prebrale prebrati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
navodil navodilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
škatlicah škatlica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Prepričati prepričati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
morale morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
tabletk tabletka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
povzroči povzročiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
globok globok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
spanec spanec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ne ne členek
pa pa priredni veznik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
slepo slepo splošni prislov; nedoločena stopnja
stresale stresati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
hrano hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
pijačo pijača samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Saj saj priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
konj konj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Četudi četudi podredni veznik
zaudarja zaudarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
cela cel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
čreda čreda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Peklenske počitnice
avtor: neznani avtor