Šterk: Poznamo francosko, britansko in italijansko varianto reŠevanja padlega iz vode, in sicer z regate okrog sveta. (smeh) Francoska gre takole: človek je padel s premca v morje, pihal je veter v krmo z močjo osmih boforjev in so rekli: »ReŠevanje je nemogoče!« Pluli so naprej in nanj pozabili oziroma so mu posvetili lepo reportažo. AngleŠka varianta: skiper je bil sir Robin Knox-Johnston, ta, ki je Šel prvi sam okrog sveta, in mu je človek padel v morje. Najprej je nekoga poslal na vrh jambora, da je opazoval, kje je, da ga ne izgubijo iz pogleda. Ko so hoteli spustiti Špinaker, ni Šlo, zataknil se je. Odsekali so ga s sekiro. Potem je bilo treba vžgati motor, da bi z njim proti vetru pobrali človeka v morju. Vžgali so motor, dn, dn, dn ... motor ni delal oziroma se ni razprl propeler. Johnston je sam oblekel neoprensko obleko, Šel v vodo in razprl eliso. Ko je motor začel delati, je tisti na jamboru Še vedno lahko videl onega v morju, kot piko na obzorju sicer, ampak vendarle. So priŠli do njega, ga pobrali in zvlekli na barko. Italijanska varianta: ponoči, tema kot v rogu, pa Še kar pihalo je in jim je človek padel v morje. Kaj zdaj, ponoči ga ne vidiŠ. Pa so spustili v vodo dvesto metrov vrvi in napravili krog, naredili zanko okrog njega, da je tisti v morju dobil vrv v roke, pa so ga potegnili ven. Super, ampak en dan je bil popolnoma fertik, prezebel, v Šoku, reŠili so ga pa. Genialno! Kadar kaj kupujem, kaj posebnega, grem zmeraj gledat v Italijo, ali so pogruntali kaj zvitega.