So svetovi v kamnu in iz kamna, ki pritegnejo bolj kot drugi, ker so tako dodelani, tako živi. Med njimi je vsekakor Cres, otok, ki ga oblikujejo sonce, veter, morje in ljudje. Tu še vedno velja tisočletna nepisana zapoved, da pobereš kamen, ki je padel z zida, in ga daš nazaj; če ga sam zrušiš, pa sploh. In zidovi stojijo. Že izza časa, ki ga piše zgodovina.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
svetovi svet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
kamnu kamen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
iz iz predlog; rodilnik
kamna kamen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
pritegnejo pritegniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
bolj bolj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
dodelani dodelan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
živi živ splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Med med predlog; orodnik
njimi on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vsekakor vsekakor členek
Cres Cres samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
otok otok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
oblikujejo oblikovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
sonce sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
veter veter samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
morje morje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tisočletna tisočleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
nepisana nepisan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zapoved zapoved samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
pobereš pobrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
kamen kamen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
padel pasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
z z predlog; rodilnik
zida zid samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
daš dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zrušiš zrušiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
pa pa priredni veznik
sploh sploh členek
In in priredni veznik
zidovi zid samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
stojijo stati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Že že členek
izza izza predlog; rodilnik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
piše pisati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zgodovina zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Adria Media
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Revije
naslov: Avto magazin
avtor: neznani novinar