nega časa, sestave vode in celo od nadmorske višine kraja, kjer kuhamo. Čebulo, česen, limone, olivno olje, paradižnik, zeleno in večino zelišč uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Vsa dodatna pojasnila, podrobnejše informacije in sorodne recepte najdete na spletnih straneh www.drustvogurman.si KULINARIČNI LEKSIKON Blanširanje (fr. blanchir; angl. blanching) je pomožen kuharski postopek, s katerim živilo zmehčamo, mu zmanjšamo obseg (pred zamrzovanjem), mu ohranimo naravno barvo, ga očistimo (npr. kosti za v juho) ali/in lažje olupimo, živilu odstranimo grenkobo (npr. jajčevec) ali preoster okus (npr. čebula). Blanširamo tako, da živilo nekaj časa kuhamo v vreli tekočini, pari ali v mikrovalovni pečici. Živila najpogosteje blanširamo v vodi ali zavrelici, redkeje v maščobi (na primer krompir za pomfri). Čas blanširanja merimo od trenutka, ko tekočina, v katero smo živila vložili, znova zavre. Čas blanširanja je običajno zapisan pri posameznem receptu. Na splošno pa velja, da nežnejša živila (na primer mlado špinačo) blanširamo zelo kratek čas, tršo zelenjavo pa tudi do 5 minut. Blanširana živila poberemo iz tekočine, odcedimo in nemudoma potopimo v ledeno mrzlo vodo (najbolje, da vodi dodamo ledene kocke). Tako ustavimo nadaljnje kuhanje, živilom pa ohranimo intenzivno naravno barvo. Vode od blanširanja ne zavržemo. Uporabimo jo kot osnovo za pripravo juhe, omake ali druge jedi. V njej je del izluženih vitaminov in drugih zdravih sestavin. V sodobni kuhinji blanširamo zlasti s paro, pri čemer ostane v živilih bistveno več koristnih sestavin. Francozi z enakim imenom označujejo stepanje rumenjakov in sladkorja, pri čemer mešanica naraste ter postane lahka in svetla. Postopek uporabljamo pri pripravi biskvitnega testa, jajčnih krem in podobnega.