nost zdravega odnosa je, da si dopuščamo vse te faze, da ne obtičimo v eni izmed njih. V odnos vedno vstopata dva človeka, ki imata marsikaj skup nega, sta si pa tudi v marsičem različna. Če naj bo odnos poln, potem mora imeti prostor za to, kar nam je skupnega, kot tudi za to, v čemer se razlikujemo. Noben človek ne more biti sam na pustem otoku življenja, ker brez vzajemnih odnosov preprosto ne moremo obstajati. Čustva pripadnosti, zadovoljstvo in odgovornost so ponavadi globoko zakoreninjeni v vsakem odnosu. Značilnost številnih medosebnih odnosov je vzajemna odvi snost. Naše samozaupanje se lahko veča ali zmanjšuje. Na spre minjanje odnosov pa lahko vplivajo številni zunanji dejavniki, med njimi ima zagotovo pomembno mesto tudi bolezen. Dober vzajemni odnos je ustvarjalno partnerstvo, ki se lahko sooči s katerimkoli življenjskim izzivom ter pri tem izkušnje upo rabi v pozitivnem smislu. Vsi odnosi se razvijajo v socialnem kontekstu in vsakogar sprem ljajo ustrezna pričakovanja in pravila zaželenega in nezaželene ga vedenja. Človek nenehno išče pomen življenja. Nekateri ga najdejo v delu, drugi v religiji, tretji v medosebnih odnosih. Za mnoge ljudi je sreča najpomembnejša v življenju. Ima pa različne pomene, od zadovoljstva, veselja do vznesenosti. Marsikdo išče ravnovesje med kratkotrajnim in dolgotrajnim uživanjem, vsak pa si srečo v življenju predstavlja po svoje. Nesebičnost je osrčje sreče v vzajemnem odnosu. Ljudje nismo usmerjeni le v lastno srečo, pač pa tudi v dobrobit in srečo dru gih oseb. Mnogi ljudje so lahko zavrti v izražanju vrednot, kot so zaupanje, dobrota, pravičnost, skromnost, nese bičnost in v partnerskem odnosu je pra va tragedija, ko dva izgubita občutek za nenehno izražanje nesebičnosti drug do drugega. • V medosebnih odnosih je pomembna: pripadnost, intimnost, učenje življenjskih veščin, zdravilnost odnosov, identiteta in rast, zdravje, podpora, varnost, sodelovanje pri opra vilih, tovarištvo … Spoznavanje oseb iz drugačnih kultur nam omogoča vpogled v njihov način reagiranja in dojemanja sveta. Vsak odnos z ose bami, ki so drugačne od nas, ima lahko vzajemne koristi. Dobri odnosi s sodelavci, kolegi, strankami,…imajo za posledico večje zadovoljstvo pri delu. Vzajemni odnosi lahko povzročijo prizadetost, bolečino in žalost, torej imajo poleg pozitivnih tudi negativne učinke. Osamljenost je subjektivno stanje občutenja samotnosti, bodisi, ker nas druge osebe zavračajo ali pa smo izgubili občutek za intimnost in globlje vzajemne odnose. Z razvojem civilizacije narašča tudi osamljenost. Vrednote so vodilna načela v posameznikovem življenju in so sestavina medosebnih odnosov. Danes govorimo o tradicional nih in novejših vrednotah. Tradicionalne vrednote so: zadovoljstvo, lojalnost, sodelo vanje, kompromis, sprejemanje, tolerantnost, skrb, sočutje, nežnost… Novejše vrednote so: enakost, odprtost, uspešnost, užitek in veselje, osebna in odnosna rast … V odnosnih relacijah ni krivcev, ostanejo samo prizadeti posa mezniki. Odnos vedno terja spremembe v načinu življenja, sta liščih in prepričanjih, ki smo jim sle dili ali smo verjeli, da so pravilna. Ko se ne zmoremo ali nočemo več vživeti v nove naloge, ki jih prinese neki odnos, nastopijo konflikti. V svoji osebni zrelosti napredujemo glede na to, kako znamo reševati svoje vsakodnevne naloge, dileme, stiske in ovire, ki nam jih življenje postavi na pot. Ljudje, ki so svoje življenje preživeli v miru in sožitju, so nam zapustili pomembno sporočilo: »Za dolgo in srečno življenje je treba imeti ljudi rad in se spoprijeti z vsem, kar nam življenje prinese.« Zanimivo, da v vsakdanjem pogovoru uporabljamo izraz »us tvariti« odnose, kar natančno ponazarja, da spada odnos na področje človekove ustvarjalnosti. Vsak posameznik je osebno odgovoren za kakovost odnosa, kar praktično pomeni, da je vedno najvažnejši lastni prispevek k uspehu nekega odnosa, torej smo sami popolnoma odgovorni za uspele ali neuspele odnose. Za odnose si je treba nenehno prizadevati. Značilnost dobrega odnosa je njegova odprtost, to pomeni, da daje posameznik drugemu na voljo vse, kar premore. Od drugih sicer pričakujejo, da bi jim morali biti na voljo, jim po magati, ko pa so sami na vrsti za dajanje, najdejo kup izgovorov. V takšnem odnosu se nihče ne počuti dobro, dobro počutje pa je najboljši kazalec kakovosti odnosa. Z neuspelimi odnosi se znižuje tudi človekovo samospoštova nje, to pa pobere energijo in motivacijo za reševanje vsakod nevnih težav in nastane začaran krog nerešenih medosebnih odnosov.