Ta grdi predmet poželenja občanov je kot premalo obdavčen deležen obilo kritike med politiki izvršne in zakonodajne oblasti, celo od kakega uglednega ekonomista ter s strani nekaterih upoštevanih novinarskih peres. Le avtomobilski novinarji in kak državljan v razumnem pismu bralca javnosti povedo tudi to, da si dobre štiri petine državljanov privoščijo le nakup skromnejšega vozila in le slabi trije odstotki lahko posežejo po višjem razredu; da država pobere državljanu od 47 do 59 odstotkov neto cene avtomobila; da smo po obdavčitvah avtomobilov na vrhu evropske lestvice; da gre ob številčno močnem nakupu novih vozil v zadnjih letih tudi za nujno zamenjavo zastarelih in nevarnih jugonaprav ter podobno. Naj dodam še svoje mnenje, da velja tudi pri avtomobilskem trgu v zadnjih letih upoštevati porajanje desettisočev novih malih podjetij in individualnih podjetnikov, med katerimi je spet le skromen del samopašno postavljaških (kar jim je omogočala tudi slaba davkarija), večina med njimi pa se prevaža v zanje najbolj funkcionalnih vozilih. Vendar se "avtoigre" nadaljujejo.